Connect with us

Zgodovina svetovnih prvenstev v rokometu

Letošnje svetovno prvenstvo bo minilo brez Slovenije, saj je v dodatnih kvalifikacijah izgubila proti Madžarski. Kljub temu nas čaka zelo zanimivo prvenstvo, ki bo polno presenečenj.

Prvo moško svetovno prvenstvo je bilo organizirano že leta 1938, ko so na domačih tleh slavili Nemci. Poleg gostiteljev so na uvodnem velikem tekmovanju nastopili še reprezentance Avstrije, Danske in Švedske.

Uvodna prevlada Nemcev, kasneje zvezdniška Romunija

Nekaj let kasneje je zaradi 2. svetovne vojne sledil premor, tako da smo naslednje prvenstvo spremljali šele leta 1954, ko so slavili Švedi. Slednji so na svetovni vrh priplezali tudi čez štiri leta, ko so tekmovanje organizirali vzhodni Nemci. V prihodnjih letih smo lahko videli prevlado Romunov, ki so z izjemo leta 1967 (takrat je naslov pripadel Češkoslovaški) osvojili kar štiri naslove svetovnih prvakov.

Do edine zlate kolajne na svetovnih prvenstvih so se leta 1982 v Zahodni Nemčiji veselili tudi rokometaši Sovjetske Zveze.

Pušnik z Jugoslavijo do naslova

Foto: Primož Šuntajs

Na prvenstvu leta 1986 v Švici so do svetovnega prestola pod taktirko Zorana Živkovića prišli tudi Jugoslovani, ki so v velikem finalu ugnali Madžarsko. V takratni zasedbi je nastopil tudi slovenski vratar Rolando Pušnik. Leta 1990 so na Češkoslovaškem slavili Švedi, ki so z zlato generacijo (Staffan Olsson, Magnus Wislander, Ola Lindgren, Pierre Thorsson, Mats Olsson…) krojili vrh na vseh tekmovanjih v naslednjem desetletju. Trener švedske zbrane vrste je bil v tistih letih Negt Johansson.

Slovenci uvodoma na 18. mestu

Leto 1995 je bilo prvenstvo na Islandiji premierno za slovensko reprezentance, ki je kot debitantka pod taktirko pokojnega Mira Požuna nastope končala na 18. mestu. Zadnja tekma je bila za slovensko izbrano vrsto zgodovinska, saj so fantje z rezultatom 37:16 dosegli prvo zmago na SP-jih, nasproti pa jim je stal Maroko.

V finalu sta se takrat pomerili reprezentanci Francije in Hrvaške, za katero je igral tudi Iztok Puc. Naslova so se z izidom 23:19 »galski petelini«, ki so do svetovnega prestola prišli tudi leta 2001 (slavili so na domačih tleh).

Naši južni sosedje leta 2003 do velike senzacije

Prvenstvo je bilo leta 2003 organizirano na Portugalskem, takrat pa je prišlo do velikega presenečenja, saj je zlato pripadlo Hrvatom, ki pred pričetkom tekmovanja niso spadali v krog favoritov.

Varovanci Lina Červarja so z relativno mlado reprezentanco uvodoma klonili proti Argentini, nato pa z izjemno dopadljivo igro mleli vse pred seboj in za konec slavili proti Nemcem, z rezultatom 34:31. Ključni členi takratne zasedbe so bili Ivano Balić, Petar Metličić, Blaženko Lacković, Renato Sulić, Mirza Džomba, Slavko Goluža, Tonči Valčić, Davor Dominiković, Vlado Šola … Najkoristnejši igralec prvenstva (MVP) je postal Nemec Christian Schwarzer, idealno sedmerko pa so sestavljali še Henning Fritz (Nemčija), Edvard Kokšarov (Rusija), Mirza Džomba (Hrvaška), Carlos Perez (Madžarska), Enrigue Masip (Španija) in Patrick Cazal (Francija). Slovenija je končala na 11. mestu.

Slovencem v Tuniziji za polfinale zmanjkal zadetek

Leto 2005 je prvenstvo gostila Tunizija, svojega prvega naslova pa so se veselili Španci, ki so v finalu s 40:34 gladko odpravili Hrvate. Iker Romero, Matteo Garralda, Alberto Entrrerios, Rolando Urios, Mariano Ortega, Jose Hombrados in David Barrufet so bili najzaslužnejsi za lovoriko. Slovenija je zasedla 12. mesto. Varovanci Slavka Iveziča so bili do zadnje tekme v igri za polfinale, a so nato le remizirali s Francozi. Slovence je od boja za medalje ločil le gol.

Francozi gospodarji svetovnega vrha 2009 in 2011

Na prvenstvih, ki sta se odvijali na Hrvaškem (2009) in na Švedskem (2001), Slovencev nismo videli. Dvakrat so zanesljivo slavili Francozi.

Zgodovinski uspeh Slovenije v Španiji

Leta 2013 so svetovno rokometno tekmovanje gostili Španci, Slovencem pa se je uspelo prebiti v polfinale, kjer so na koncu prišli do zgodovinskega 4. mesta. Varovanci Borisa Deniča so v polfinalu s 26:22 klonili proti Špancem, nato pa še s 26:31 izgubili proti Hrvatom, kljub temu pa je to zgodovinski dosežek za naše rokometaše.

Zadnje Deničevo prvenstvo v Katarju

Foto: RZS

Zadnje svetovno prvenstvo, na katerem je Slovenijo vodil Boris Denič, je bilo v Katarju, ko so naši fantje v skupinskem delu zasedli tretje mesto. V osmini finala je bila slovenska izbrana vrsta boljša od Makedonije (30:28), v četrtfinalu pa smo morali priznati premoč Francozom. Ti so slavili z 32:23. Zgodovinski naslov je kasneje pripadel Katarju, ki je imel reprezentanco večinoma sestavljeno iz tujih rokometašev.

»Vujo« z neverjetnim preobratom do senzacionalne bronaste medalje

Foto: Lojze Grčman/Siol.net

Leta 2017 je Slovenijo na prvenstvu v Franciji vodi Veselin Vujović. Slovencem je uspelo priti vse do polfinala, a jih je tam z izidom 31:25 izločila gostiteljica turnirja. Naše fante je v borbi za 3. mesto čakala Hrvaška, ki je ob polčasu vodila za +5 (13:18). Kasneje je prednost narasla že na +7, Slovenci pa so igro v 45. minuti prevzeli v svoje roke in se na koncu veselili krstne medalje. Tekma se je končala z rezultatom 31:30, v slovensko korist.

 

1938 (Nemčija): Nemčija
1954 (Švedska): Švedska
1958 (NDR): Švedska
1961 (Nemčija): Romunija
1964 (Češkoslovaška): Romunija
1967 (Švedska): Češkoslovaška
1970 (Francija): Romunija
1974 (NDR): Romunija
1978 (Danska): Zvezna republika Nemčija
1982 (Nemčija): Sovjetska zveza
1986 (Švica): Jugoslavija
1990 (Češkoslovaška): Švedska
1993 (Švedska): Rusija
1995 (Islandija): Francija
Slovenija 18.
1997 (Japonska): Rusija
1999 (Egipt): Švedska
2001 (Francija): Francija
Slovenija 17.
2003 (Portugalska): Hrvaška
Slovenija 11. 
2005 (Tunizija): Španija
Slovenija 12.
2007 (Nemčija): Nemčija
Slovenija 10.
2009 (Hrvaška): Francija
2011 (Švedska): Francija
2013 (Španija): Španija 
Slovenija 4.
2015 (Katar): Francija
Slovenija 8.    

2017 (Francija): Francija

Slovenija 3.